Robert Vrtovec: ND Gorica je del identitete mesta Nova Gorica

Vrtovec_portret_nasl..jpg

Nova Gorica, 21.10.2014

Obširen pogovor s predsednikom ND Gorica

Tekmovalna sezona 2014/15 je v polnem teku. O aktualnih dogodkih je za nd-gorica.com spregovoril predsednik ND Gorica Robert Vrtovec

Vrtovec_na_klopi.jpg

 

 

 

 

Kakšno je v novi sezoni partnersko sodelovanje s Parmo?

Sodelovanje s Parmo je drugačno, kot je bilo v lanski sezoni in je bolj realna slika tistega, kar smo se pisno dogovorili pred začetkom lanske sezone. Takrat smo zapisali, da bo naše sodelovanje temeljilo na posodi desetih igralcev in še treh ali štirih članov trenerskega štaba. Nikoli ni bilo mišljeno, da se bo zgodilo to, kar se je lani, da se bo vse skupaj postavilo na glavo in bo prišlo v Novo Gorico preko štirideset igralcev. Njihovega prihoda se ni dalo zaustaviti, pravzaprav tudi nismo bili v poziciji, da bi nekomu, ki ti je pomagal preživeti rekli, da je tega dovolj. Modro molčiš in v interesu nadaljnjega obstoja kluba požreš tudi kakšno grenko izkušnjo. Z osvojitvijo pokala smo vsi skupaj videli priložnost, da bi se z ustreznimi okrepitvami potegovali za preboj v skupinski del Lige Evropa, ampak s težavami, s katerimi so se poleti soočili v Parmi, so se stvari obrnile na glavo. Ukvarjali so se sami s sabo, s svojimi težavami. Igralci, ki jim je potekla posoja v Novi Gorici, se v takšnih razmerah k nam niso želeli vrniti. Še naprej smo se seveda pogovarjali, iskali različne možnosti in bili obenem še naprej deležni pomoči, saj smo na stroške Parme opravili priprave v Collecchiu in tudi višinske v Ponte Di Legnu. Dobili smo torej znak, da sodelovanje ni končano, da pa bo v bodoče drugačno. Danes smo torej bližje osnovnemu dogovoru o sodelovanju.

Koliko igralcev je članov kluba, koliko jih je v Novo Gorico posojenih?

Od 26–ih igralcev, kolikor jih je v kadru članske ekipe, je 16 naših, torej registriranih in v lasti ND Gorica. Širok, Vetrih, Jogan, Modolo, Pasqualini in Gragnoli so posojeni iz Parme, Innocenti in Henty iz Milana, Gallinetta iz Juventusa. To je dobro, saj se nam v prihodnji sezoni ne bo moglo zgoditi to, kar se je letos. Gradimo torej na svoji identiteti, na igralcih, ki bodo dolgoročno gledano v lasti našega kluba. Odlično je odslej tudi sodelovanje med mladinskim pogonom in prvo ekipo in s tem v povezavi so postavljeni temelji za vključevanje mladih igralcev v prvo moštvo. V prihodnosti bo ključen poudarek na doma vzgojenih, talentiranih igralcih, ki morajo biti tudi tržno zanimivi. Klub si precej obeta od lastnega podmladka.

Kaj je botrovalo dejstvu, da je klub v Evropi nastopil z nekonkurenčno ekipo?

Ob uvrstitvi v evropsko tekmovanje nismo vedeli, da bo odšlo toliko igralcev. Vsem je s 30. junijem pogodba o posoji potekla in ko smo se po pokalni zmagi na Bonifiki že pogovarjali o tem, da bi s ključnimi igralci podaljšali sodelovanje in ekipo še dodatno okrepili ter se potegovali za nastop v skupinskem delu Lige Evropa,  kar bi bilo finančno zanimivo za oba kluba, nismo pričakovali, da se bo zgodba razpletla v takšno smer. Tudi pogovori s predsednikom Tommasom Ghirardijem, ki si je finale na Bonifiki ogledal v živo, so tekli v pozitivno smer. Očitno pa so se v ozadju odvijale zgodbe, ki so bremenile Parmo in  preprečile izvedbo naših načrtov. Bili smo sicer ves čas v stikih z igralci in z vodstvom kluba, kateremu smo bili prepuščeni na milost in nemilost. Lastnih finančnih sredstev za podpis novih pogodb nismo imeli, fantje pa nazadnje tudi niso bili za to, da bi se z zanje nesprejemljivimi pogoji predstavili v Evropi in so se raje odločili, da ostanejo v Parmi oziroma da si poiščejo angažma v italijanskih drugo in tretjeligaških sredinah. To so igralci, ki od nogometa živijo, so profesionalci, igrajo torej za denar in jih ne zanima ničesar drugega.

Je bilo sodelovanje z Gorico krivo, da je Parma po administrativni pot izpadla iz evropskega tekmovanja?

Parma je imela igralce po več klubih v Italiji in tam so se tudi pojavile težave, ki so pripeljale do usodnega zapleta in posledično izpada iz evropskega žreba. Nevšečnosti, ki so bile vzrok, da so ostali pred vrati Evrope, se niso zgodile v povezavi z nami.

V kolikšni meri je tudi na Gorico vplivalo neigranje Parme v evropskem tekmovanju?

S tem, ko ni dobila zelene luči za igranje v kvalifikacijah za Ligo Evropa, je Parma izgubila nekatera že zagotovljena sredstva. In ko je prišlo do zmanjševanja sredstev, so najprej gledali nase in obenem začeli z rezanjem. V Italiji so tako prekinili sodelovanje z vsemi klubi, s katerimi so bili povezani v preteklosti, ohranili pa so partnersko navezo z ND Gorico. Mi smo se jim na nek način že oddolžili, saj smo jim »vrnili« Alexa Cordaza in predvsem Massima Codo, ki je standarden član njihove udarne enajsterice. S tem so pravzaprav dobili to, po kar so prišli v Slovenijo, da bi se torej igralci, ki pri njih ne pridejo v ožji izbor, kalili v slovenskem prvenstvu. Poleg tega smo osvojili še pokalno lovoriko. Na to, kar se jim je zgodilo, mi nismo mogli vplivati.

Kakšna je sicer pogodba s Parmo?

Pogodba je štiriletna in v njej so precizirane obveznosti in dolžnosti obeh klubov. Med njimi je tudi kvota igralcev, ampak kot vsaka pogodba, je tudi ta le kos papirja, na katerem je vse lepo zapisano. Nismo v stanju, da bi lahko v vseh pogledih močnejšega partnerja prepričevali, naj se drži vseh zapisanih določil. V našem primeru ne gre za klasičen poslovni odnos. Tudi nismo v položaju, da bi ga zahtevali, kajti lani poleti ni Parma iskala nas, ampak smo mi poiskali njo, da smo lahko preživeli. In še vedno smo živi. Parma nam sicer ni pomagala tako, da nam je preprosto nakazala denar, ampak nam je posodila igralce, z njeno pomočjo pa smo navezali tudi stik s sponzorji in s temi sredstvi reševali sezono. 

Sliši se sicer marsikaj, mnogi imajo veliko za povedati, ampak stvar je preprosta – če želiš tekmovati potrebuješ denar. Če ga nimaš, ne moreš igrati niti v 4. ligi. Nogometaši ne igrajo več za klub, ker bi jim bil simpatičen, ampak za denar, od tega tudi živijo, saj so profesionalci. Če ga nimaš in jim obveznosti ne moreš poravnavati, se kot v vsakem podjetju začnejo težave. Vsaka drugačna razprava s tem v zvezi je brezpredmetna.

Okolje v katerem živimo, ni sposobno zagotoviti denarja za tretjeligaško tekmovanje, kaj šele za ekipo v prvi ligi. S tem v zvezi slišimo očitke, da je težava v vodstvu kluba, ki ne uspe zagotoviti sredstev. Vendar pa je dejstvo, da je okolje podhranjeno, sponzorjev ni, tisti ki imajo, pa so vezani na poslovne odločitve svojih lastnikov, ki pa večinoma sedijo v Ljubljani in Mariboru. Torej ne izhajajo iz tega okolja. Poleg tega naša Prva liga ni tako tržno zanimiva, da bi lahko iz oglaševalskih pravic centraliziranega trženja lige pokrili večji del proračuna.

Tudi gledalcev je malo in od vstopnine ne pokriješ niti stroškov organizacije tekme. To gre tudi na račun slabe infrastrukture v Športnem parku, saj nimamo niti poštenega ženskega WC-ja. Stadion ni v lasti kluba, je v lasti občine, ki se sicer trudi za izboljšave, volja torej je, toda vse skupaj se ustavlja pri denarju. Skratka, gledalcem ne moremo nuditi ustreznega udobja. Če pa ni še rezultatov, ki bi vlekli in je obenem okrog kluba ogromno negativizma, potem je tovrstna slika še slabša. Lani je bilo sicer v medijih precej več zanimanja za našo ekipo, morda celo bolj kot takrat, ko smo bili tri leta zapored prvaki. Vse je šlo navzgor, tudi število gledalcev se je povečevalo, letos spet beležimo upad.

Kakšne pa so težnje k izboljšanju takšnega stanja?

Narejena je projektna dokumentacija in pridobljeno gradbeno dovoljenje za gradnjo prizidka v nadaljevanju obstoječe tribune, kjer bi uredili tudi sodobne garderobe in ekonomat. To je krvavo potrebna investicija, kajti, če kdo pride sedaj v naše prostore, kjer imamo spravljeno opremo in drese in kjer je pralnica, bo videl, da je to katastrofa. Nujno bi bilo potrebno na nasprotni strani glavne tribune izgraditi tri televizijske stolpe, da bi se tekme snemale proti tribuni, saj je sedaj slika porazna, kot da bi gledal berlinski zid. Obupen prizor. Dodatno bi bilo treba pod staro tribuno urediti primernejše sanitarije, tako za moške in še posebej za ženske. Smiselno bi bilo, da bi imel klub prostor, kjer bi lahko za čas tekme družine mirno pustile otroke v varstvu. Skratka, vse in še več se lahko organizira, idej je ogromno so pa težko uresničljive, če nisi lastnik.

Za uporabo objektov v Športnem parku letno namenimo 40.000 evrov, to je strošek za uporabo igrišč in garderob za vse selekcije, vanj so všteti tudi stroški razsvetljave. Ni kaj, vse se plača, od športne opreme, uporabe igrišč, organizacije tekem, vse to nas v eni sezoni stane okrog 350.000  evrov. Proračun našega kluba za sezono 2014/15 je 1.400.000 evrov, v tem znesku je tudi proračun mladinskega pogona, ki znaša 250.000 evrov.

Kakšen je po ureditvi delovanja lastne mladinske šole odnos z Društvom mladi nogometaš?

Z Društvom mladi nogometaš ne sodelujemo in tudi ne bomo sodelovali. Enostavno povedano, če nekdo želi, da propadeš in ti v postopku licenciranja meče polena pod noge in se igra z več kot 65-letno tradicijo kluba in to samo zato ker ne premore ali ne preseže osebnih interesov, potem s takimi ljudmi nimaš kaj sodelovati. Enostavno greš svojo pot in se na to ne oziraš več. ND Gorica bo šel naprej, s tem ali drugačnim vodstvom in to mora biti vodilo tistim, ki klub vodimo. Ta klub je nad vsemi nami in radi ga moramo imeti tako mi, kot tudi nogometni navdušenci. Tu ni prostora za osebne interese, politične mahinacije in diskreditacije posameznikov, kajti ta klub je del identitete mesta Nova Gorica in mesečno daje kruh več kot 50 zaposlenim, dnevno vzgaja v športnike in v osebe s pozitivnimi vrednotami več kot 230 mladostnikov od 7. do 18. leta starosti. Torej to ni zabava za popoldansko kavo, ampak resno podjetje, ki zahteva od vodstva in vseh zaposlenih angažiranost, odgovornost in pripadnost. Vsi skupaj moramo razmišljati samo to, kako bomo klub gradili in ne rušili, ker morda nekdo nekomu ni všeč. Vsake štiri leta so volitve in vsi imajo možnost, da kandirajo za izvršni odbor in vodenje kluba v novem mandatu. Ko se pa volitve zaključijo, je potrebno stopiti skupaj in narediti nekaj pozitivnega za napredek kluba.

Z letošnjim letom mladinski pogon ND Gorica vodi Iztok Kavčič, ki je na čelu štaba enajstih trenerjev. Uredili smo financiranje in vsem že izplačali vse tekoče plače, tako da tu nimamo izostankov. Potem ko je Društvo mladi nogometaš fizično zaseglo del ekonomata in opreme, ki je bila tudi v lasti ND Gorica, nismo šli v spor, ampak smo se odločili za postopno nabavo nove opreme in kmalu bo imela celotna šola povsem novo opremo. Šola dela dobro in pričakujemo napredek na vseh področjih, veseli nas tudi dobro sodelovanje s prvo ekipo, saj ni več nekakšnega zidu, ni prepirov in tudi ne »posrednikov,« ki so več ali manj ovirali in onemogočali normalno delovanje ter okrog stadiona in tudi širše širili negativizem v odnosu do kluba.

Financiranje  mlajših selekcij zagotavljajo vadnine, donatorji, mestna občina in NZS. Plačevanje vadnin smo uredili s položnicami, saj želimo, da je poslovanje transparentno in se sredstva stekajo na poseben transakcijski račun. Ni mi jasno, kako tega ni bilo možno izpeljati že v preteklosti, saj smo za ureditev potrebovali le 14 dni. Očitno je imel nekdo interes, da se je vadnine v preteklosti pobiralo v gotovini. Odprli smo torej poseben transakcijski račun namenjen izključno ustroju mladinskega pogona, ki za delovanje na letni ravni potrebuje 250.000 evrov. Veseli nas dejstvo, da imamo ta del pokrit, večina pogodb je podpisanih, nekaj jih bomo še do konca leta in ni pričakovati težav. In še en pomemben poudarek: ND Gorica Društvu mladi nogometaš iz naslova podpisanih pogodb ne dolguje ničesar, čeprav posamezniki iz društva predstavljajo drugačne razlage, ki pa jih bodo morali dokazati na sodišču in sam se že veselim tega dne.

Kdo sestavlja aktualni Upravni odbor kluba?      

V njem smo jaz, Miha Uršič ter Franco in Michele Dal Cin. Delamo na tem, da bi se okrepili še z enim članom, ki bi uspel v klub pripeljati nove sponzorje.

Kako je z izostanki izplačil igralcem?

Igralcem prve ekipe dolgujemo majsko in junijsko plačo, vse ostale so poravnane, septembrska še ni zapadla. Torej iz naslova plač za preteklo sezono dolgujemo okrog 50.000 evrov. Trenutni mesečni strošek poslovanja ND Gorica pa je 110.000 eurov. 

Na tekmah ni videti prav veliko transparentov s sponzorji. Zakaj?

Klub intenzivno išče sponzorje, imamo pa svoj cenik in strategijo. Ne želimo, da bi zgolj zato, da bi bil stadion oblepljen s plakati in transparenti oglaševali vsakega, ki nam da 100 evrov, ker bi to bilo nekorektno do tistih, ki so za svoje oglaševanje plačali po aktualnem ceniku. V poslu, in to je posel, je potrebno imeti enak meter za vse, drugače boš prej ali slej izgubil še tiste, ki ti zaupajo. Iščemo torej sponzorje, ki bodo klub podprli zato, ker se v tem vidijo in ocenjujejo, da je to za njih dobra poslovna priložnost, ne pa, da bi klub izkoristili za drobiž.

Imamo obsežno spletno stran, ki jo mesečno v povprečju spremlja 16.000 obiskovalcev, imamo 1.525 prijateljev na socialnem omrežju Facebook ter 273 na Twitterju, več kot 1.000 telefonskih številk za sms sporočila, na 430 elektronskih naslovov pred vsako tekmo pošljemo redni klubski »newsletter.« Televizijski prenos si v povprečju ogleda  60.000 gledalcev, rekord ogleda novice na Facebook je bil preko 50.000 ogledov. To so številke, ki niso zanemarljive. Verjamem, da lahko naredimo še več in bolje, vendar pa je to možno le z okrepitvami in z dodatnimi usposobljenimi kadri. Rabimo predvsem kreativce, ki bi jih najraje poiskali med našimi zvestimi privrženci iz navijaške skupine Terror Boys. O tem smo se tudi že pogovarjali in moram poudariti, da je med njimi kar nekaj bistrih in talentiranih fantov, vendar zadeve zaenkrat še niso stekle v pravo smer.

Še vroča tema, menjava trenerja.

Upravni odbor kluba se je soglasno odločil, da naredi zamenjavo na trenerskem mestu. Slabi rezultati so edini razlog. Luigiju Apolloniju ne očitamo ničesar, ampak očitno je prišlo do prenasičenosti, ekipa je bila v krču, rezultatov od nikoder. Odločili smo se, da naredimo šok terapijo in na ta način ekipo sprostimo. Odstavili smo celotno trenersko ekipo, ob tem pa velja poudariti, da smo z Luigijem Apollonijem razšli prijateljsko. Z obema pomočnikoma Redolfijem in Nardecchio pa smo si vzeli 14 dni časa za razmislek, da bi se morda dogovorili za novo obliko sodelovanja. Apolloni bo v skladu s pogodbo dobil odpravnino.

Ste se ob zamenjavi posvetovali tudi z vodstvom Parme?

Ni bilo potrebe, vseeno pa smo jih vprašali. Oni so ga postavili in normalno je bilo, da smo direktorja Leonardija obvestili in mu pojasnili, zakaj smo se tako odločili. Zagotovljeno nam je bilo, da ta odločitev ne bo vplivala na naše nadaljnje sodelovanje.

Klub torej ostaja na začrtani poti?

Lani smo šli skozi težko obdobje povezano s preživetjem in težavami z Društvom mladi nogometaš. Sprejeli smo odločitev, da gremo naprej brez njih in to je bila dobra poteza, saj je od takrat naprej manj prerekanj in nepotrebnega izgubljanja energije. Klub je dosti bolj povezan, po odzivih sodeč so tudi starši bistveno bolj zadovoljni s takšnim načinom dela in s takšno energijo ni nobene bojazni, da ne bi bili uspešni.

ND Gorica - vse pravice pridržane!