Jaka Kolenc po sedmih sezonah zapušča Športni park

Nova Gorica, 12.08.2020

Nogometno društvo Gorica sporoča, da Jaka Kolenc z današnjim dnem ni več član prvega moštva. 26-letni vezist odhaja k poljskemu drugoligašu Chrobry Głogów. Jaki želimo vse najboljše v naslednjem poglavju njegove športne poti. Pred odhodom na vzhod Poljske si je vedno nasmejani Kole vzel nekaj trenutkov za klubsko spletno stran.

Ali si kot mlad, nadobudni igralec, ki je svoje znanje in talent dokazoval v kadetski in kasneje mladinski ekipi, opazoval zelenico Športnega parka in si drznil misliti, da boš nekoč na ta stadion vkorakal kot kapetan ekipe?
"Po pravici povedano, mislim, da ne. Takrat je obstajala zgolj želja, da si z dobrimi predstavami fantje prislužimo pogodbo in zaigramo za člansko moštvo. Na člane prvega moštva smo videli kot svoje vzornike, zato si ne predstavljaš, da boš nekoč ti povedel fante na zelenico."

Se še spomniš proti komu si debitiral v prvi ligi?
"Mislim, da je bilo v gosteh proti Triglavu, ko sem kakšnih dvajset minut do konca tekme zamenjal Robija Jakovljevića (smeh). Zgodba se je lepo zaključila, saj sem svoje poglavje pri Gorici začel in končal na istem stadionu."

Sezono 2014/15 si odigral v vrstah Tolmina. Kako pomembna je bila za tvoj nogometni razvoj ta sezona?
"Mislim, da zelo. Nihče ob začetku sodelovanja s Parmo ni takoj vedel, kaj bo sledilo, Vsak teden je namreč iz Italije prišlo več novih nogometašev in hitro sem ugotovil, da bodo priložnosti za igralni čas zelo redke. Ker nisem imel veliko članski izkušenj, tudi nisem mogel pričakovati veliko. Samo s trening procesom, ki bi v Gorici bil definitivno odličen, ne bi dosegel tistega, kar sem si kot mladi nogometaš želel. Zato je bila posoja prava odločitev."

Klub je v času, ki si ga preživel v klubu, doživel veliko lepih, pa tudi manj lepih trenutkov. Po čem se boš spominjal svojega desetletja v Novi Gorici?
"Prva tekma, ki mi pade na pamet, je tista proti Olimpiji v Novi Gorici, v sezoni, ki smo jo sklenili na drugem mestu. Lovili smo Olimpijo in jo po tisti tekmi, ki smo jo dobili z 1:0, tudi prehiteli. Čeprav smo na koncu zaostali za Mariborom, je bila ta sezona tista, ki je slovenskemu nogometu pokazala, da se da tudi brez bajnega proračuna v slovenskem nogometu nekaj narediti, kot je letos to pokazalo Celje. Posebno mesto s tekmovalnega vidika pa imajo evropske preizkušnje. Čeprav smo odigrali kar nekaj pripravljalnih tekem proti kvalitetnim nasprotnikom, sam še vedno vidim tekmo z Maccabijem iz Tel Aviva kot tisto, ko sem igral proti najboljšemu moštvu v svoji karieri. Izraelci so imeli takrat zelo kvalitetno moštvo (Yossi Benayoun, Eran Zahavi, Tal Ben Haim). Prav tako pa nikoli ne bom pozabil svojega prvega zadetka v karieri proti Domžalam."

Po sedmih sezonah pri članskem moštvu se zdaj, pri 26 letih, prvič podajaš na tuje. Kako je prišlo do te odločitve?
"Vodila me je želja, da poskusim nekaj novega, se preizkusim še nekje drugje in stopim izven cone udobja. Čeprav sem imel ponudbe že prej, sem začutil, da je zdaj nastopil pravi trenutek za neko novo poglavje v moji karieri. Nisem želel, da bi se nekoč spraševal, kaj bi bilo, če bi bilo. Čeprav bi mi izredno veliko pomenilo, da bi z Gorico znova igral v prvi ligi, je ta odločitev zame lažja prav zaradi dejstva, da ekipo zapuščam, ko sem jo, tudi z zadetkom na zadnji tekmi, čeprav ta ni imel vpliva na končni razplet, pomagal vrniti tja, kamor tudi spada. Klubu od srca želim vse najboljše. Morda pa se naše poti kdaj znova spet prekrižajo."