ORGANIZIRANI NAVIJAČI TERROR BOYS

TERROR BOYS

Navijaško skupino Terror Boys je jeseni leta 1991 ustanovila skupina zagretih fantov iz Nove Gorice in okolice, ki se je takrat pričela zbirati na vzhodni strani stadiona v Športnem parku. Prva generacija goriškega navijaštva je svoj številčni rekord dočakala spomladi leta 1992, na tekmi z Olimpijo, ko je navijalo približno 100 Boysev. Nato je, ravno zaradi incidenta z vdorom na igrišče na omenjeni tekmi ter zaradi poznejših nesporazumov z upravo in nezainteresiranosti  članov, skupina leta 1993 razpadla.

Do ponovnih poizkusov ustanovitve skupine je prišlo v prvem šampionskem obdobju novogoriškega nogometa, torej v sezoni 1995/1996. Oktobra leta 1995 se je skupina približno 30-ih Boysev zbrala na tekmi s Primorjem.

Vse do leta 2001 se Terror Boysi v Športnem parku niso več pojavili (edina izjema je bila tekma proti Olimpiji leta 1996), takrat jih je nova generacija tudi ponovno obudila in število članov je začelo strmo naraščati. Po ponovni oživitvi skupine je le-ta svojo najboljšo sezono v zgodovini zabeležila v sezoni 2003/04, ko je bila obiskanost tako domačih kot gostujočih tekem izjemno uspešna.

V omenjeni šampionski sezoni, kjer je klub prvič po osmih letih proslavil naslov prvaka je največ navijačev, okrog 200, prisostvovalo zadnji domači tekmi proti Kopru, kar je tudi rekord skupine v vseh letih njenega delovanja.

V sezoni 2004/05, ki je bila v znamenju evropskih tekem ter njej primernim obisk v navijaškem sektorju je skupina še vedno konstantno prisostvovala na večini tekem.  Definitivno pa je vrhunec sezone nepozabno gostovanje v Celju na finalu pokala proti Publikumu, ko je bilo prisotnih okrog 150 Boysev (dva avtobusa ter nekaj avtomobilov), vseh navijačev Gorice pa kakih 500 (iz Nove Gorice je takrat odpotovalo osem avtobusov, poleg tega pa še precej ljudi z avtomobili). Sezono so zaključili na domači tekmi proti Domžalam, kjer je ND Gorica ob vnovični veliki številčni podpori proslavila drugi zaporedni, skupno pa tretji naslov prvaka.

Sezoni 2005/06 ter 2006/07 sta minili v manjših krizah, kljub temu pa so Boysi na zadnji domači tekmi leta 2006 proti NK Rudarju v slogu, bilo je 120 navijačev, proslavili še tretji zaporedni naslov. Sledila je začasna oživitev, ki pa ni trajala dolgo in tako se je skupina ponovno razpustila.

Nov list v zgodovini novogoriškega navijaštva se je nato začel pisati v sezoni 2010/2011, ko se je spet pojavila želja po obuditvi skupine. Navijači so se vrnili na sceno in skupina je takrat naredila lep korak naprej na področju izgleda tribune ter marketinga.

Sledila je sezona 2011/2012, v kateri je navijaška skupina Terror Boys praznovala 20. obletnico delovanja. Tekma z Muro novembra 2011 je zagotovo bila vrhunec sezone, saj se je ob tej priložnosti zbralo največje število navijačev po zadnji reorganizaciji (120).

Naslednje sezone so Boysi, kljub manjšemu številnemu padcu zvesto spremljali ekipo na vseh domačih ter gostujočih tekmah in tako so se v sezoni  2013/14 ponovno dvignili. Klub je po nekaj sušnih letih ponovno osvojil pokalno lovoriko, Boysi pa so to pospremili z najštevilčnejšim gostovanjem v zgodovini, v Koper se jih je na finale pokala odpravilo kakšnih 150.

V sezoni 2014/2015, ki je bila rezultatsko ena najslabših v zgodovini kluba so se navijači izkazali z gostovanjem v Kidričevo, kjer jih je na povratni tekmi dodatnih kvalifikacij za obstanek v 1. SNL proti Aluminiju, bilo okrog 30.

Sledila je sezona 2015/2016, ko je bila vzhodna tribuna zelo lepo zapolnjena na vsaki tekmi, še posebej na derbijih z Mariborom ter Olimpijo. Izostala niso niti gostovanja, saj so izpustili le Velenje. Aktivni so bili v marketingu in mesto so okrasili z nekaj lepimi grafiti.

V sezoni 2016/17, ki je v znamenju 25. letnice obstoja, skupino Terror Boysev sestavljajo predvsem mlajše generacije, kljub temu pa so fantje zelo zagnani in goji pravo navijaško razmišljanje. Imajo odličen odnos z upravo kluba ter seveda igralci. Skupina je vse od zadnje reorganizacije po sezoni  2010/11 na najvišji ravni tako organizacijsko kot z vidika marketinga ter tudi v primeru številčnosti in samega zgleda tribune. Navijači so zelo pozitivno vpeti v okolje, kjer s številnimi grafiti in napisi želijo med Goričani dvigniti klubsko pripadnost in zlasti med mlajšo generacijo povečati zanimanje za obisk. Imajo italijanski slog navijanja, kar pomeni, da radi uporabljajo pirotehnična sredstva, ter razne zastave in koreografije.

Za konec je potrebno povedati, da so bili Boysi tudi v letih, ko niso organizirano hodili na tekme Gorice, vedno prisotni na reprezentančnih tekmah in so še danes. Kar se tiče gostovanj so bili v največjem številu v Trstu (dva avtobusa) in Zagrebu (en avtobus), prisotni so bili in so tudi na ostalih reprezentančnih gostovanjih.

GORIŠKE VRTNICE

Prve sledi navijaške skupine Goriške Vrtnice so se pojavile v letu 1994, ko se je goriški nogomet prvič spogledoval z vrhom slovenskega nogometa. Skupina je bila ustanovljena meseca marca leta 1995. Število članov pa se je ob proslavljanju prvega naslova državnih prvakov leta 1996 nenehno povečevalo, kar je bila posledica vse boljše organizacije.

Veliko podporo je v tedanjem obdobju klub poleg domačih tekem imel tudi na gostovanjih. Skupina se je financirala s samoprispevki članov, potem pa so na pomoč priskočili sponzorji in tudi sam klub. Sledila je izdelava raznih klubskih artiklov, s katerimi je skupina še povečala svojo prepoznavnost.

Poudariti velja, da so se Goriške Vrtnice v manjšem številu odpravile tudi na gostovanja belo-modrih v evropskih pokalih. Delovanje skupine pa se je, tudi zaradi upadanja nogometnega zanimanja med letoma 2006 ter 2008 zmanjšalo in kmalu po tem tudi dokončno prekinilo. Ob legendarnem napisu - Le nebo je nad nami - velja poudariti privrženost fair navijanja in prijateljstvo z ostalimi navijaškimi skupinami, ki so ga negovali od ustanovitve do samega konca.