Slovenski prvaki

Največji uspeh je Goriški nogomet v obdobju nekdanje skupne jugoslovanske države doživel že v prvih povojnih letih, ko je tedanji NK Železničar Nova Gorica iz Šempetra pri Gorici postal prvak slovenske republiške lige.

Od leta 1991 so nogometaši Nove Gorice nase z drugim mestom opozorili še v sezoni 1968/69, medtem ko je sezono 1988/89 NK Vozila končal na tretjem mestu v slovenski republiški ligi. To so bile tri najboljše uvrstitve sprva šempetrskega, od leta 1963 pa novogoriškega kluba do leta 1991, ko se je s samostojnostjo Slovenije pričelo tekmovanje v slovenski državni nogometni ligi (1.SNL).  

SEZONA 1954/55 - ŽELEZNIČAR NOVA GORICA SLOVENSKI PRVAK

V sezoni 1954/55 je moštvo tedanjega Železničarja osvojilo prvo mesto v zahodni skupini slovenske lige, ki je bila do leta 1958 razdeljena na dve polovici.

Skupni prvak slovenske lige, ki sta ga določili finalni tekmi med zmagovalnima ekipama njenega zahodnega in vzhodnega dela, je napredoval v slovensko-hrvaško ligo, ki je bila v rangu kasnejše druge zvezne jugoslovanske lige.

Do leta 1963 so nogometaši Gorice svoja domača srečanja igrali na igrišču v Šempetru pri Gorici.

Finale je tako Železničar iz Nove Gorice igral z Rudarjem iz Trbovelj, znagovalcem vzhodnega dela slovenskega prvenstva. Na prvem srečanju v Zasavju so domači slavili kar s 4:1. V preobrat na povratni tekmi je verjel le malokdo, vendar so igralci Železničarja, ob bučni podpori številnih ljubiteljev nogometa, ki so se v tistih časih zbirali okrog igrišča v Šempetru, pripravili presenečenje, zmagali s 5:1 in postali slovenski prvaki.    

Moštvo Železničarja 1954/55:

Igralci: Igor Pignatari, Viktor Silič, Ivan Kogoj, Danijel Besednjak, Cveto Krajnik, Lojze Gulin, Vid Kuzmin, Pino Križaj, Vlado Korpar, Kamilo Gorjan, Ivan Markič, Anton Mozetič, Franc Bajt, Bednar, Jožko Vodopivec, Virgilio Bevčič, Oton Mozetič, Marjan Žibernik.

Trener: Edko Koglot

Ekipa, ki je v sezoni 1954/55 osvojila naslov slovenskega prvaka.

V naslednji sezoni jih je tako čakalo naporno tekmovanje v slovensko-hrvaški oz. conski ligi, kjer so izmed dvanajstih moštev končali na zadnjem mestu. Dolga potovanja in težki nasprotniki so na ekipi pustili posledice. ŽNK Nova Gorica, kot se je tedaj preimenoval klub, je v conski ligi skupno dosegel 19 zadetkov, kar trinajst pa jih je prispeval Ivan Markič, ki je bil najboljši strelec slovenskih moštev.    

Končna lestvica conske lige 1955/56: 1. Lokomotiva Zagreb 34 točk, 2. Odred Ljubljana 28, 3. Šibenik 28, 4. Split 26, 5. Ljubljana 23, 6. Rijeka 22, 7. Metalac Beograd 21, 8. Trešnjevka Zagreb 20, 9. Branik Maribor 19, 10. Karlovac 19, 11. Segesta Sisak 19 in 12. Nova Gorica 5 točk.    

SEZONA 1968/69 -  NOVA GORICA SLOVENSKI VICEPRVAK

Moštvo iz mesta vrtnic je v republiški slovenski nogometni ligi nepretrgoma nastopalo vse od sezone 1959/60 do sezone 1970/71. Svoj drugi največji uspeh je NK Nova Gorica za časa bivše skupne države dosegla v sezoni 1968/69, ko so Novogoričani v konkurenci dvanajstih ekip v prvi slovenski ligi zasedli drugo mesto.

Po jesenskem delu prvenstva so se v Novi Gorici z legendarnim trenerjem Gajom Vranješem veselili celo naslova jesenskega prvaka, ob koncu pa je bil boljši le Železničar iz Maribora, ki se je tako uvrstil v enotno drugo zvezno jugoslovansko ligo. Nogometno ekipo je v Novi Gorici tedaj sestavljala odlična generacija igralcev, med katerimi so bili najbolj znani Damjan Marušič, Dean Mavrič in Darko Gulin. Vsi trije so bili tudi člani tedanje republiške slovenske reprezentance.

Moštvo NK Nova Gorica 1968/69:

Igralci: Igor Vuk, Dušan Kogoj, Vitko Uršič, Dean Mavrič, Miljenko Linzender, Marjan Hlede, Damjan Marušič, Darko Gulin, Djordje Pribić, Igor Furlan, Zorko Cigoj, Livjo Leban, Zvonko Krajnik, Gajo Vranješ, Konrad Jerončič, Branko Klanjšček, Pavel Pinni, Ivan Faganel, Živko Carević.

Trener: Gajo Vranješ  

Moštvo iz sezone 1968/69, ki je osvojilo drugo mesto v slovenski ligi.

Odlična generacija je le leto pozneje zaradi različnih vzrokov, največ jih je odšlo na študij v Ljubljano, klub zapustila, kar se je poznalo tudi pri rezultatih. Ekipa je zasedla zadnje, dvanajsto mesto in se tako za nekaj let preselila v nižji rang tekmovanja, tedanjo drugo slovensko ali zahodno consko ligo.